Kvačkanje in pletenje imata terapevtske lastnosti
Pletenje in kvačkanje nista le starodobni ročni spretnosti, ki naj bi počasi zamirali. Ravno obratno. Postajata tako priljubljeni, da se ju je prijelo novo poimenovanje - moderna joga, ki osvaja svet.
Pri pletenju in kvačkanju gre za ponavljajočo dejavnost, pri kateri se možgani znajdejo v podobnem stanju, kot je prisotno med meditacijo in jogo. Tovrstna ročna dela imajo protistresen učinek, saj znižujejo raven stresnega hormona koritizola v krvi in pripomorejo k nižjemu krvnemu tlaku.
Pletenje ima terapevtski učinek – deluje proti anskioznosti in depresiji. V raziskavi, ki jo je opravila angleška psihoterapevtka Betsan Corkhill, je kar 54 odstotkov ljudi poročalo, da je pletenje v njih vzbudilo občutke sreče in zadovoljstva.
Ste vedeli, da si lahko z ustvarjanjem pletenin izboljšamo tudi samozavest? Z izdelovanjem lastnih izdelkov namreč pridobivamo občutek ustvarjalnega zadoščenja, s katerim sami sebi dokažemo, da lahko pripeljemo do cilja nekaj, kar si zadamo.
Nekateri menijo, da naj bi pletenje ali kvačkanje pomagala uravnavati tudi telesno težo, saj nas odvračata od potrebe, da bi grizljali hrano iz dolgčasa in v telo vnašali nepotrebne kalorije.
S tovrstnimi ročnimi aktivnostmi lahko zmanjšamo tudi bolečino zaradi artritisa, saj treniramo prste, ki tako ohranjajo fleksibilnost.
V študiji, opravljeni leta 2009 na Univerzi British Columbia, so ugotovili, da pletenje in kvačkanje lahko pomagata odpraviti celo anoreksijo. Kar 74 odstotkov žensk z anoreksijo je poročalo, da so med to dejavnostjo manj razmišljale o svoji motnji hranjenja, zmanjšal pa se je tudi njihov strah.
Ker nas tovrstne dejavnosti zamotijo in zaposlijo naše roke, se preusmeri naša osredotočenost na bolečino – to je torej izvrsten način, kako brez uživanja tablet ukaniti bolečino. Ugotovljeno je, da se na ta način izboljšujeta tudi spomin in kognitivne funkcije, otrokom pa se dokazano povečajo matematične spretnosti.
Zato pletilko/kvačko in klobčič v roke – in veselo na delo!
